Il 6 aprile 1941 l’invasione nazifascista della Jugoslavia. Un appello di storici chiede giustizia per le atrocità che furono compiute allora. La «continuità dello Stato» del dopoguerra: nessuno pagò per stragi e violenze. Mussolini annunciò già nel ’20: politica del bastone contro la razza slava, inferiore e barbara

ITALIANO:

Presidenza della Repubblica

Presidenza del Consiglio dei Ministri

Senato della Repubblica

Camera dei Deputati

Ministero della Difesa

Ministero degli Affari Esteri e della Cooperazione Internazionale

APPELLO

ALLE ISTITUZIONI PER UN RICONOSCIMENTO UFFICIALE DEI CRIMINI FASCISTI IN

OCCASIONE DELL’OTTANTESIMO ANNIVERSARIO DELL’INVASIONE DELLA

JUGOSLAVIA DA PARTE DELL’ESERCITO ITALIANO

Quest’anno ricorre l’ottantesimo anniversario dell’invasione della Jugoslavia da parte dell’esercito italiano, avvenuta il 6 aprile 1941. Durante l’occupazione fascista e nazista, e fino alla Liberazione nel 1945, in questo territorio si contano circa un milione di morti. L’Italia fascista ha contribuito indirettamente a queste uccisioni con l’aggressione militare e l’appoggio offerto alle forze collaborazioniste che hanno condotto vere e proprie operazioni di sterminio. Ma anche direttamente con fucilazioni di prigionieri e ostaggi, rappresaglie, rastrellamenti e campi di concentramento, nei quali sono stati internati circa centomila jugoslavi.

Come studiosi di storia contemporanea, esperti del tema e figure professionali impegnate nella conservazione attiva della memoria siamo convinti che nei decenni passati non si sia raggiunta una piena consapevolezza di questi crimini, commessi purtroppo anche in nome dell’Italia. La Repubblica Italiana non ha mai espresso una netta condanna, né una presa di distanza radicale da queste atrocità: non sono stati istituiti giorni commemorativi, né sono state compiute visite di Stato in luoghi della memoria dei crimini fascisti in Jugoslavia.

Chiediamo dunque al Presidente della Repubblica e ai rappresentanti delle principali istituzioni una presa di coscienza di questo dramma storico rimosso. L’ottantesimo anniversario sarebbe l’occasione ideale per farsi carico della responsabilità storica di pratiche criminali che erano il frutto di una logica politica, fascista e nazionalista, che noi oggi fermamente condanniamo, in nome dei valori costituzionali che fondano il patto di cittadinanza democratica. Una dichiarazione pubblica o una visita ufficiale (per esempio al campo di concentramento di Arbe, sull’isola di Rab, dove morirono di fame e di stenti circa 1400 persone, in buona parte donne e bambini) avrebbero un notevole significato simbolico e dimostrerebbero il senso di responsabilità delle nostre istituzioni e il riconoscimento della sofferenza inflitta ai popoli della Slovenia, della Croazia, del Montenegro, della Bosnia ed Erzegovina. Nel solco dei precedenti incontri ufficiali che hanno avuto luogo negli anni passati, dal noto “concerto dei tre presidenti” del 2010 alla visita a Basovizza nel luglio 2020, questa dichiarazione rappresenterebbe un ulteriore passo in avanti sulla strada della riconciliazione europea e di una più ampia comprensione dei processi storici.

SLOVENO:

Predsedstvu italijanske republike, predsedstvu vlade, senatu republike, poslanski zbornici, ministrstvu za obrambo in zunanjemu ministrstvu je naslovljen apel, ki ga je ob 80. obletnici nacifašističnega napada na Jugoslavijo podpisalo 133 zgodovinarjev in strokovnjakov z univerz, inštitutov in raziskovalnih središč Italije, Slovenije in Hrvaške, poleg njih še javne osebnosti slovenske in italijanske narodnosti ter posamezniki iz institucij v tujini ter predstavniki italijanskih združenj partizanov in nekdanjih deportirancev. Institucije republike pozivajo, naj uradno priznajo fašistične zločine, ki so jih na jugoslovanskem ozemlju zagrešile italijanske okupacijske sile.

Letos mineva osemdeset let od napada italijanske vojske na Jugoslavijo, do katerega je prišlo aprila 1941. V času fašistične in nacistične okupacije med aprilom 1941 in osvoboditvijo maja 1945 je na jugoslovanskem ozemlju življenje izgubilo okoli milijon ljudi. Fašistična Italija je pri teh ubojih sodelovala z vojaško agresijo, streljanjem zapornikov in talcev, represalijami nad civilisti, čiščenjem terena, deportacijami v koncentracijska taborišča, v katerih je bilo interniranih okoli sto tisoč Jugoslovanov, pa tudi s podporo kolaboracionističnim silam, ki so tudi same izvajale množične poboje.

Raziskovalci sodobne zgodovine, izvedenci te problematike in strokovnjaki, ki smo zavezani aktivnemu ohranjanju zgodovinskega spomina, smo prepričani, da v preteklih desetletjih nismo dosegli popolnega zavedanja teh zločinov, ki so bili žal izvršeni tudi v imenu Italije. Italijanska republika teh grozot ni nikoli jasno obsodila, niti se od njih ni radikalno distancirala: ni uzakonila dneva spomina na ta dogajanja, uradni predstavniki italijanske države niso obiskali krajev spomina na fašistične zločine v Jugoslaviji.

Od predsednika italijanske republike in predstavnikov najpomembnejših institucij zato zahtevamo, da se zavedo tega zamolčanega zgodovinskega dogajanja. Osemdeseta obletnica bi bila idealna priložnost, da italijanska republika prevzame zgodovinsko odgovornost za kriminalno delovanje, ki je bilo plod politične, fašistične in nacionalistične logike, katero danes v imenu ustavnih vrednot, ki so temelj demokratičnega državljanstva, odločno obsojamo. Javna izjava ali uraden obisk (na primer koncentracijskega taborišča na otoku Rab, kjer je zaradi lakote in pomanjkanja umrlo 1465 oseb, med njimi veliko žensk in otrok) bi imela pomemben simboličen pomen, dokazala bi čut odgovornosti institucij italijanske republike in priznala trpljenje, ki je bilo prizadejano prebivalstvu Slovenije, Hrvaške, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Po uradnih srečanjih, do katerih je prišlo v preteklih letih, od znamenitega »koncerta treh predsednikov« leta 2010 do obiska v Bazovici julija 2020, bi ta izjava predstavljala naslednji korak na poti evropske pomiritve in širšega razumevanja zgodovinskih procesov.

FIRME (ordine alfabetico):

1. Enrico Acciai, Univerza v Rimu Tor Vergata

2. Giulia Albanese, Univerza v Padovi

3. Marco Albeltaro, Univerza v Turinu

4. Kornelija Ajlec, Univerza v Ljubljani (UL), Filozofska fakultete (FF), Oddelek za zgodovino

5. Mauro Annoni, predsednik ustanove Istituto di Storia contemporanea di Pesaro

6. Gorazd Bajc, Univerza v Mariboru (UM), FF, Oddelek za zgodovino

7. Bojan Balkovec, UL, FF, Oddelek za zgodovino

8. Stefano Bartolini, Fondazione Valore Lavoro

9. Alberto Basciani, Univerza Roma Tre

10. Mateo Bratanić, Univerza v Zadru

11. Andrea Bellavite, župan Občine Aiello del Friuli

12. Barbara Berruti, zgodovinarka

13. Davide Bertok, Mondo Senza Guerre e Senza Violenza

14. Corrado Binel, Istituto storico della Resistenza in Valle d’Aosta

15. Albert Bing, Hrvatski institut za povijest

16. Neja Blaj Hribar, Inštitut za novejšo zgodovino (INZ), Ljubljana

17. Corrado Borsa, Archivio nazionale cinematografico della Resistenza

18. Maja Božič, UL, FF, Oddelek za zgodovino

19. Luigi Bruti Liberati, Univerza v Milanu

20. Marco Buttino, zgodovinar

22. Slavko Burzanović, Univerza Črne gore, Podgorica

23. Carlo Spartaco Capogreco, Univerza v Kalabriji

24. Franco Cecotti, podpredsednik ANED, Trst

24. Lev Centrih, Univerza na Primorskem (UP), Fakulteta za humanistične študije (FHŠ), Oddelek za zgodovino

25. Denis Cerkvenik, Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) Koper, Inštitut za zgodovinske študije

26. Luisa Chiodi, urednica portala Osservatorio Balcani e Caucaso Transeuropa

27. Chiara Colombini, zgodovinarka

28. Davide Conti, zgodovinar

29. Marco Cuzzi, Univerza v Milanu

30. Dragica Čeč, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

31. Zdenko Čepič, INZ, Ljubljana

32. Štefan Čok, Narodna in študijska knjižnica, Trst

33. Giovanni De Luna, zgodovinar

34. Anna Di Gianantonio, predsednica ANPI-VZPI, Gorica

35. Costantino Di Sante, Istituto storico provinciale del Movimento di Liberazione di Ascoli Piceno

36. Matteo Dominioni, zgodovinar

37. Walter Falgio, Istituto sardo per la Storia dell’Antifascismo e della Società contemporanea

38. Mitja Ferenc, UL, FF, Oddelek za zgodovino

39. Francesco Filippi, zgodovinar

40. Marcello Flores, zgodovinar

41. Filippo Focardi, Univerza v Padovi

42. Giovanni Focardi, Univerza v Padovi

43. Paolo Fonzi, Univerza Vzhodnega Piemonta

44. Luigi Ganapini, zgodovinar

45. Gigi Garelli, Istituto storico della Resistenza di Cuneo

46. Jure Gašparič, INZ, Ljubljana

47. Fabio Giomi, Collège de France, Pariz

48. Andrea Giuseppini, Associazione Topografia per la Storia

49. Tilen Glavina, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

50. Eric Gobetti, zgodovinar

51. Federico Goddi, Univerza v Pisi

52. Carlo Greppi, Istituto Nazionale Ferruccio Parri

53. Jurij Hadalin, INZ, Ljubljana

54. Isabella Insolvibile, Istituto Nazionale Ferruccio Parri

55. Aleksandra Ivić, promotorka jugoslovanske zgodovine in književnosti

56. Aleksandar Jakir, Univerza v Splitu

57. Branimir Janković, Univerza v Zagrebu

58. Zdravka Jelaska Marijan, Hrvatski institut za povijest

59. Milica Kacin Wohinz, INZ, Ljubljana

60. Aleksej Kalc, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)

61. Dušan Kalc, novinar in pokrajinski podpredsednik ANPI-VZPI, Trst

62. Tjaša Konovšek, INZ, Ljubljana

63. Marco Labbate, Univerza v Urbinu, namestnik direktorja ustanove Istituto di Storia contemporanea di Pesaro

64. Urška Lampe, Univerza Ca’ Foscari v Benetkah

65. Giuseppe Lorentini, Centro di documentazione del campo di concentramento fascista di Casoli

66. Maja Lukanc, INZ, Ljubljana

67. Oto Luthar, ZRC SAZU

68. Simone Malavolti, Associazione pAssaggi di Storia

69. Giuseppe Manias, Biblioteca Gramsciana di Ales

70. Branko Marušič, ZRC SAZU

71. Laura Marzi, županja Občine Milje

72. Peter Mikša, UL, FF, Oddelek za zgodovino

73. Franko Mirošević, zgodovinar

74. Ivo Mišur, zgodovinar

75. Gašper Mithans, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

76. Dušan Mlacović, UL, FF, Oddelek za zgodovino

77. Boris Mlakar, INZ, Ljubljana

78. Dušan Nećak, UL, FF, Oddelek za zgodovino

79. Simone Neri Serneri, Univerza v Firencah

80. Nadia Olivieri, Istituto veronese per la Storia della Resistenza e dell’età contemporanea

81. Oskar Opassi, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

82. Mila Orlić, Univerza na Reki

83. Amedeo Osti Guerrazzi, zgodovinar

84. Cesare Panizza, Univerza v Veroni

85. Tomaž Pavlin, Zgodovinsko društvo Ljubljana

86. Santo Peli, Univerza v Padovi

87. Egon Pelikan, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

88. Tea Perinčić, Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka

89. Hrvoje Petrić, zgodovinar

90. Stefano Petrungaro, Univerza Ca’ Foscari v Benetkah

91. Paolo Pezzino, predsednik ustanove Istituto Nazionale Ferruccio Parri

92. Niccolò Pianciola, Nazarbayev University

93. Jože Pirjevec, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

94. Milovan Pisarri, Centre for Public History v Beogradu

95. Armando Pitassio, Univerza v Perugii

96. Carla Poncina, Istituto storico della Resistenza e dell’Età contemporanea di Vicenza

97. Martin Premk, Vojaški muzej Slovenske vojske

98. Jure Ramšak, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

99. Mateja Ratej, ZRC SAZU

100. Meta Remec, INZ, Ljubljana

101. Božo Repe, UL, FF, Oddelek za zgodovino

102. Mateja Režek, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

103. Luciana Rocchi, Istituto storico grossetano della Resistenza e dell’età contemporanea

104. Giorgio Rochat, zgodovinar

105. Davide Rodogno, Graduate Institute of International and Development Studies v Ženevi

106. Drago Roksandić, Univerza v Zagrebu

107. Francesca Rolandi, Masarykův ústav a Archiv, Akademie věd České republiky, Praha

108. Toni Rovatti, Univerza v Bologni

109. Vida Rožac Darovec, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

110. Paolo Rumiz, pisatelj

111. Sabine Rutar, Institute for East and Southeast European Studies, Regensburg

112. Karlo Ruzicic-Kessler, Libera Università di Bolzano

113. Giacomo Scotti, pisatelj

114. Irena Selišnik, UL, FF, Oddelek za zgodovino

115. Livio Isaak Sirovich, raziskovalec

116. Catia Sonetti, direktorica ustanove Istituto per la storia della Resistenza e della Società contemporanea (Istoreco) v Livornu

117. Carlo Spagnolo, Univerza v Bariju

118. Stojan Spetič, senator v italijanskem parlamentu

119. Matteo Stefanori, Università della Tuscia

120. Urška Strle, UL, FF, Oddelek za zgodovino

121. Barbara Šatej, UL, FF, Oddelek za zgodovino

122. Kaja Širok, UL, FF, Oddelek za sociologijo

123. Viljenka Šnuderl Škorjanec, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana

124. Marko Štepec, Muzej novejše zgodovine Slovenije

125. Nevenka Troha, INZ, Ljubljana

126. Fabio Vallon, predsednik ANPI-VZPI, Trst

127. Marta Verginella, Univerza v Ljubljani

128. Anna Maria Vinci, zgodovinarka

129. Blaž Vurnik, Mestni muzej Ljubljana

130. Marko Zajc, INZ, Ljubljana

131. Andrea Zannini, Univerza v Vidmu

132. Žiga Zwitter, UL, FF, Oddelek za zgodovino

133. Salvator Žitko, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko

Pod apel so se podpisale naslednje ustanove: Istituto Nazionale Ferruccio Parri (gre za mrežo inštitutov za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino, šteje 65 članov), Osservatorio Balcani e Caucaso Transeuropa, Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC-SAZU), Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) Koper – Inštitut za zgodovinske študije, Zgodovinsko društvo Ljubljana, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Istoreco Reggio Emilia, Kulturno društvo Tina Modotti – ODV (Trst), Centro Studi Movimenti (Parma), arhivi odporništva, Istituto di storia contemporanea Pier Amato Perretta (Como) – Casa della Memoria di Brescia.